Konec meseca februarja je Združenje za zdravo Slovenijo v Ljubljani organiziralo strokovni posvet o gensko spremenjenih organizmih, ki so se ga med drugimi udeležili tudi strokovnjaki s področja kmetijstva in biotehnologije, nevladnih organizacij, ter predstavnikov pristojnih ministrstev. Vodilna misel posveta je bilo vprašanje možnosti soobstoja gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami.

Dr. Ivan Kreft iz biotehniške fakultete v Ljubljani je kot možen problem soobstoja izpostavil razdaljo prenosa peloda gensko spremenjenih rastlin, ki lahko pri vetrocvetnih rastlinah znaša nekaj deset metrov in več, pri žužkocvetnih rastlinah pa celo do 22 kilometrov. O dolgoročnem soobstoju gensko spremenjenih in gensko nespremenjenih rastlin je zato težko govoriti. Za Anamarijo Slabe iz Inštituta za trajnostni razvoj izraz soobstoj predpostavlja možnost obstoja vzporedne pridelave GSR in običajnih rastlin, vendar ob predpostavki, da sprejmemo določen delež neželjene prisotnosti GSO v hrani in okolju, in dodaja, da popolna izključitev neželene prisotnosti v praksi ni možna. Podobno stališče je zavzel dr. Štefan Merkač iz Avstrije in pri tem navedel kanadski primer onesnaženja ekoloških pridelovalnih površin z gensko spremenjeno ogrščico. V Avstriji že prihaja do kontaminacije z GSO in sicer pri tehničnem transportu in skladiščenju GS pridelkov, pri prodaji gensko nespremenjenih semen okuženih z mejno vrednostjo GSO 0,5%, pa tudi pri uporabi GSR za krmo živali in hrano ljudi. Zelo zaskrbljujoča je možnost prehoda GSO s krmo živali preko mleka, mesa in jajc na ljudi, ki so jo potrdile tudi nekatere strokovne raziskave.

Sporen vpliv GSO na zdravje ljudi je izpostavil tudi strokovnjak za genetiko dr. Marijan Jošt iz Zagreba. Poleg nepredvidljivih posledic onesnaženja tal z GSO in onesnaženja okolja zaradi povečane potrebe po uporabi herbicidov obstaja tudi nevarnost neposrednega vpliva GS organizmov in produktov na zdravje ljudi. Takšen primer je rastni hormon rBGH, ki povzroča štirikrat večjo pogostost raka prostate pri moških in kar sedemkrat večjo pogostost raka na dojkah pri ženskah. Morda še večji problem pa predstavljajo neznani in zelo težko sledljivi učinki GS snovi na zdravje ljudi. Mitja Fajdiga iz Združenja za zdravo Slovenijo je glede vpliva GSO na zdravje opozoril na nekaj javnosti znanih primerov negativnih učinkov GSO na zdravje ljudi, med drugimi primer, ki ga v svojih knjigah navaja dober poznavalec tega področja Jeffrey M. Smith - epidemija sindroma eozinofilne mialgije v ZDA, ki jo je povzročil GS prehranski dodatek.

Dvomi o ustreznosti oziroma neoporečnosti GS rastlin, krme, hrane in proizvodov so v večini držav članic EU prisotni tudi na politični ravni. Vse več držav odkrito nasprotuje možnosti pridelovanja GSR, nekatere med njimi so uvedle celo moratorij na pridelovanje posameznih GS rastlin. Utemeljene pomisleke o ustreznosti GSR je slišati tudi iz klopi evropskega parlamenta. Meta Vrhunc iz Združenja za zdavo Slovenijo je predstavila poročilo evropske poslanke Caroline Lucas v EP meseca junija 2007, kjer ostro kritizira nedopustno politiko Evropske komisije, ki si nekritično, nestrokovno in pristransko prizadeva za odobritev novih in novih vrst GS poljščin, navkljub nasprotnim stališčem Evropskega sveta in opozorilom o predvidljivi nevarnosti GSO za okolje in zdravje ljudi. Neslavno je Komisiji ob bok pristopila Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), pri kateri bi se glede na njena aktivna prizadevanja za strokovno neutemeljene odobritve GS poljščin morali vprašati, kakšna je sploh njena vloga, v primerjavi z namenom, za katerega je bila ustanovljena.

Mnenje slovenske in evropske javnosti glede gojenja in uporabe GS poljščin je izrazito odklonilno. Po navedbah poslanke Lucasove kar 70% evropskih potrošnikov zavrača GS hrano. Pri nas je tovrstno raziskavo s finančno podporo MKGP opravila Zveza potrošnikov Slovenije, ki je potrdila močno odklonilno stališče slovenskih potrošnikov glede prisotnosti GSO v prehrani, pa tudi glede GSO nasploh. Po navedbah Marjane Peterman iz ZPS je delež potrošnikov, pri katerih GSO vzbujajo skrbi in pomisleke 68%, medtem ko jih v povprečju kar 77% ne bi kupilo živila, če bi med sestavinami prebrali, da je posamezna sestavina gensko spremenjena. V anketi o varnosti in sprejemljivosti GSO v krmi in prehrani na posvetu o GSO pa so vsi anketiranci o GSO odgovorili odklonilno.

ZDRUŽENJE ZA ZDRAVO SLOVENIJO

                                                                              Forum GSO IN PRIHODNOST EU