Dialog med različnimi kulturami – konkretno med ljudmi, ki so pripravljeni drug drugega spoznati kljub razlikam in pogledom na svet.

Vsak dan srečujemo ljudi iz tujine (e-mail,...). Medkulturni dialog zame osebno predstavlja, ko skupaj z ljudmi iz drugih EU držav pripravljamo in izvajamo projekte. Kljub temu, da izhajamo iz različnih tradicij in okolja, tudi religij, lahko uspešno delamo skupaj in spoštujemo prispevke drug drugega.

Alenka Blazinšek, Društvo mladinski ceh

Leto medkulturnega dialoga v Brežicah: Okrogla miza z naslovom Ni nam vseeno

Osnovna šola Brežice je v sodelovanju z ustanoviteljem zavoda Občino Brežice, Knjižnico Brežice, Ministrstvom za zunanje zadeve, zlasti z doc. dr. Milanom Jazbecem, Zavodom Ars Ramovš v ponedeljek, 11.2.2008, pripravila okroglo mizo z naslovom NI NAM VSEENO.

V Knjižnici Brežice smo gostili Nj. Eksc. gospo Ivano Hlavsovo, veleposlanico Češke Republike v Republiki Sloveniji; Nj. Eksc. Gospoda Johna C. M. Groffna, veleposlanika Kraljevine Nizozemske v Republiki Sloveniji, gospoda Dominiqua Geslina, direktorja Francoskega inštituta Charles Nodier (Institut Français Charles Nodier); gospoda Klemna Ramovša, direktorja Zavoda Ars Ramovš in gospo Teo Bemkoč, direktorico Knjižnice Brežice ter moderatorja okrogle mize doc. dr. Milana Jazbeca iz Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije. V pogovoru okrogle mize so sodelovali tudi učenci OŠ Brežice Lara Fink, Tjaša Pavlič in Kristjan Bukor.

Vse zbrane je najprej pozdravila ravnateljica OŠ Brežice, magistra Marija Lubšina Novak, ki je dejala: "Želimo si, da bi dobro razumeli lastno kulturo in spoznali tudi kulturo drugih ter razmislili in se pogovorili o temeljnih vprašanjih."

Cilj omenjene okrogle mize je spodbujanje medkulturnega dialoga s poudarkom na spoznavanju različnih kultur in zbliževanju generacij.
Gostje so na podlagi svojih izkušnjah pripovedovali o spremembi okolja, kulture in jezika ter o spoznavanju novih kultur, saj se zaradi narave svojega dela pogosto srečujejo z drugačnostjo.

Gospa Tea Bemkoč je povedla, da je Knjižnica Brežice razumevanje medkulturnega dialoga najbolje ilustrirala z razstavo mladinskih knjig v tujih jezikih pod naslovom MINI BOLOGNA, kar je gospod Iztok Bartolj poimenoval "medkulturni dialog Slovenije na knjižničnem področju." Pisana paleta bogato ilustriranih knjig za mladino v 40 različnih jezikih in sedmih pisavah je dobila svoje stalne mesto ob otvoritvi mladinskega oddelka.

KAKO SO ŽIVLJENJE V SLOVENIJI PREDSTAVILI SOGOVORNIKI OKROGLE MIZE ?

Nj. Eksc. gospod Johna C. M. Groffna, veleposlanik Kraljevine Nizozemske v Republiki Slovenije pravi, da prehod iz Nizozemske v Slovenijo zanj ni bil težak, saj smo Slovenci odprt in prijazen narod. Slovenija je ena najlepših dežel, kar jih pozna. Od slovenskih umetnikov izredno spoštuje Jožeta Plečnika. Po njegovem mnenju je izredno pomembno spoštovanje vseh, tudi manjšin. Izredno pozitivno ocenjuje študij v tujini, ki je danes omogočen širšemu krogu študentov, ne pa samo otrokom diplomatov. Želi si še več sodelovanja med Nizozemsko in Slovenijo.

Nj. Eksc. gospa Ivano Hlavsovo, veleposlanica Češke Republike v Republiki Sloveniji meni, da nas poznavanje različnih ljudi in kultur bogati. Selitev v Slovenijo zanjo ni predstavljala nobene ovire, saj so meje le v glavah ljudi. Medkulturni dialog je po njenih besedah povezan z identiteto ljudi. Gre za več plasti t.i. različnosti: jezikovna različnost, običaji, kultura…

Gospod Dominiqua Geslina, direktor Francoskega inštituta Charles Nodier (Institut Français Charles Nodier) je povedal zanimivo zgodbo s Kitajske, ko je mislil, da je cel svet Francija. Pravi, da kultura na potrebuje jezika za razumevanje.

Gospod Klemen Ramovš – direktor Zavoda Ars Ramovš kot umetnik ne pozna meja, saj so note povsod iste. Glasba je tista, ki združuje ljudi in odpravlja meje.

Kako pa na drugačnost gledajo mladi, so nam zaupali brežiški devetošolci, ki so že imeli priložnost srečanja s tujci. Večji kot so, manj opazijo drugačnost oz. to za njih nikakor ni ovira za druženje. Tudi na OŠ Brežice imamo nekaj učencev, ki so prišli iz nam drugačnih držav. Učenci so jih dobro sprejeli, v njih ne vidijo tujcev, ampak le sošolce, ki jim skušajo pomagati predvsem pri učenju slovenskega jezika.

Gospa Darinka Ferenčak Agrež je opozorila, da je pravzaprav nepoznavanje jezika za tujce največja ovira in da samo pomoč na šoli za učence ni dovolj, da bi lahko spremljali šolsko delo.

Zanimiva je bila izpoved učenca Kristjana Bukorja, ki je sam občutil, kaj pomeni biti tujec. Potrebna je dobra volja obeh strani. Tudi tujec, ki pride v državo, mora sam nekaj narediti za dobro počutje in za premagovanje ovir, kot so jezik, vključevanje v novo okolje, sprejemanje drugačnosti nove države.

Upamo, da smo z okroglo mizo vzpodbudili pozitivno razmišljanje in pripravljenost sprejemanja drugačnosti, saj nas drugačnost bogati.

Ana Lisac, Dragana Vujić, Helena Deržič, Anja Necin, Žana Zorko in Lea Hrastovšek,
novinarski krožek OŠ Brežice
mentorica: Romana Zorko

Z drugimi, drugačnimi, s svojimi predsodki in stereotipi, strahovi... S tistim, kar nam omejuje in kar velja preseči.

Nekaj, kar je za današnjega posameznika, družbo in "civilizacijo" in prihodnost le-teh neizogibna nujnost, ki jo je treba sprejeti kot dejstvo.

Medkulturni dialog je tema našega projekta Razdeljeni Bog / Divided God. Medkulturnega dialoga se lotevamo skozi prizmo religije z vprašanjem: Ali religije prispevajo k toleranci in sobivanju ali so v ozadju konfliktov med kulturnimi skupinami? Odgovor ni enoznačen... V projektu sodelujejo mladi in strokovnjaki iz različnih držav EU.

Medkulturni dialog mora biti tudi medgeneracijski dialog, saj le ta lahko preseže negativno noto tranzicije...

Več na: http://www.pozitiv.si/dividedgod

Drago Pintarič, KUD Pozitiv (DIC), Ljubljana

celotno to stran vidim kot farso in del cisto Orwellovega
nacina delovanja, kjer lahko ljudje drzavljani pisejo, kako to vidijo iz
svojih udobnih naslonjacev za svojimi racunalniki (kar jih ze postavlja
v zgornjih (na oko) 15 % cloveske populacije).

Me zanima, kako bi izpadlo, ce bi na ta forum napisali svoje poglede na
to, kaj jim "medkulturni dialog" pomeni, tudi azilantje in migrantje
zaprti v Centru za tujce v Postojni.

Zanimivo je mogoce postaviti "medkulturni dialog" v isto poved s
"ilegalnim clovekom" (ki je iz nenase kulture in zeli biti sprejet v
naso kulturo, druzbeni prostor, a mi ga oznacimo kot ilegalnega, ker je
za to prestopil z nase strani postavljen koncept meje).

Mitar

Pozdravljam kritično razmišljanje. LAhko je govoriti, če je vse v redu. Prelahko je pozabiti na tiste, ki sadežev medkulturnega dialoga ne morejo koristiti, ker jih država preko institucij izloča iz dialoga.
Ali je to medkulturni dialog?
Ali so lahko iz medkulturnega dialoga ljudje ali kulture izključeni samo zato, ker so drugačni, ker nimajo pravih papirjev?

Medkulturni dialog (MD) razumem kot redno izmenjavo mnenj in aktivno sodelovanje med predstavniki različnih kulturnih tradicij. Dialog mora temeljiti na enakopravnosti sodelujočih in je lahko usmerjen v doseganje skupnih ciljev.

MD ne pomeni zgolj sodelovanja različnih kultur znotraj nacionalnih meja oz. meja Evropske unije, temveč pomeni tudi sodelovanje med državami / deželami blaginje in državami v razvoju.

Primer medkulturnega dialoga je razvojno sodelovanje oz. so evropski razvojni programi, ki temeljijo na partnerstvu držav donatoric in držav prejemnic razvojne pomoči.

Primeri so tudi programi ozaveščanja in izobraževanje za razvoj, ki opozarjajo na globalne izzive mednarodne skupnosti ter spodbujajo aktivno participacijo civilne družbe oz. takšno evropsko državljanstvo, ki je odprto do različnih kultur po svetu in se vključuje v medkulturni dialog.

Anja Mešič, SLOGA